Laboratorijski izpisi so le del diagnoze. Zdravstveni delavci morajo opraviti natančen pogovor s pacientom (anamnezo), kjer preučijo njegove prehranske navade, življenjski slog, družinsko anamnezo avtoimunskih bolezni in seznam zdravil, ki jih redno prejema. Fizični pregled vključuje preverjanje refleksov, nevrološke teste (kot je preverjanje občutka za vibracije v prstih na nogah), pregled stanja jezika in oceno stabilnosti pri hoji.
C. Diagnostični izzivi in nevarnosti zamud
Postavljanje diagnoze pomanjkanja B12 prinaša precejšnje izzive. Ker so nevrološki simptomi (mravljinčenje, odrevenelost okončin, utrujenost) nespecifični, lahko zdravniki pacienta sprva neuspešno zdravijo za druga stanja, kot so sindrom kronične utrujenosti, multipla skleroza ali klasična depresija. Zamude pri diagnozi so lahko nevarne; če nevrološke poškodbe zaradi pomanjkanja B12 trajajo predolgo, lahko postanejo trajne in nepopravljive, tudi ko raven vitamina kasneje normaliziramo.
4. Zdravljenje in preprečevanje
A. Dodatki vitamina B12 v različnih oblikah
Ko je pomanjkanje potrjeno, je način zdravljenja odvisen od njegovega vzroka. Če gre za težave z absorpcijo (npr. perniciozna anemija), peroralno jemanje tablet ne bo učinkovito. V takšnih primerih so zlati standard intramuskularne injekcije (neposredno v mišico), ki jih pacient sprva prejema pogosto, kasneje pa enkrat mesečno do konca življenja. Če je absorpcija normalna, pa so visoki odmerki tablet, podjezičnih pršil ali kapljic več kot dovolj za uspešno obnovitev zalog.
