Kako postaviti mejo, ne da bi začel vojno
Meja ni stavek, s katerim nadzoruješ drugega človeka. Meja je odločitev, kaj boš naredil ti, če se določeno vedenje nadaljuje. To je bistvena razlika. “Moraš me poslušati” ni meja, ker skušaš upravljati njegovo vedenje. “Če me boš prekinjal, bom pogovor nadaljevala kasneje” pa je meja, ker govori o tvojem ravnanju.
Ko se pogovarjaš z nekom, ki te ne posluša, mora biti meja kratka, jasna in izvedljiva. Ne reci nečesa, česar ne boš izpeljal. Če desetkrat rečeš “odšla bom”, pa nikoli ne odideš, se sogovornik nauči, da tvoje besede nimajo teže. Bolje je reči manj in to res narediti. Na primer: “Želim govoriti o tem, ampak ne bom nadaljevala, če me žališ.” Če se žaljenje nadaljuje, se ustaviš. Ne groziš. Ne razlagaš še eno uro. Ustaviš se.
To je za mnoge najtežji del, ker smo naučeni, da moramo odnos reševati z več pogovora. Včasih pa odnos zaščitiš prav s tem, da pogovor prekineš, preden postane škodljiv. Zdrava komunikacija ne pomeni, da moraš prenašati vse, dokler sogovornik končno ne razume. Pomeni, da oba nosita odgovornost za način, kako sta prisotna v pogovoru.
Če druga oseba reče: “A zdaj boš kar odšla?” lahko mirno odgovoriš: “Ne odhajam od teme. Odhajam od načina, kako se trenutno pogovarjava.” Ta stavek je močan, ker ne beži pred vsebino. Samo zavrneš obliko, ki te ponižuje ali izčrpava. S tem pokažeš, da si pripravljen govoriti, ne pa tudi trpeti.
Pri mejah se pogosto zgodi nekaj zanimivega. Oseba, ki je bila vajena, da vedno znova razlagaš, se nenadoma znajde pred drugačnim odzivom. Ne dobi več tvoje energije na enak način. Ne more več nadaljevati stare igre, ker ti ne igraš več svoje vloge. Takrat se lahko zgodi sprememba. Lahko pa se zgodi tudi odpor.
Odpor je včasih glasen. “Preveč kompliciraš.” “S tabo se sploh ne da govoriti.” “Spremenila si se.” Te besede lahko zabolijo, posebno če prihajajo od nekoga, ki ti veliko pomeni. A včasih ljudje rečejo, da si se spremenil, ko si v resnici samo prenehal dovoljevati nekaj, kar te je dolgo ranilo.
Najbolj nevaren trenutek je tisti, ko začneš zaradi njihovega odpora dvomiti v svojo mejo. Takrat se spomni: meja ni kazen. Meja je način, kako ostaneš zvest sebi. In če nekdo tvojo mejo doživi kot napad, je morda prav to dokaz, da je bila meja nujna.
A kaj, če narediš vse to? Govoriš mirno. Uporabiš “jaz” stavke. Postaviš mejo. Ne kričiš, ne žališ, ne bežiš. Pa te oseba še vedno ne posluša. Takrat pride vprašanje, ki ga nihče ne želi izreči na glas, a ga telo že dolgo pozna.
Kdaj prenehati razlagati in začeti poslušati sebe
Nadaljuje se na naslednji strani 👇
Če želite nadaljevati, kliknite gumb pod oglasom ⬇️
