Najbolj boleč del pogovora ni vedno prepir, dvignjen glas ali tišina, ki pade med dva človeka kot težka zavesa. Včasih najbolj boli tisti trenutek, ko govoriš mirno, razumno, skoraj previdno, pa vidiš, da tvoje besede ne pridejo nikamor. Gleda te, prikimava, morda celo reče “razumem”, a v njegovih očeh ni nobenega premika. Čutiš, da si sam v pogovoru, kot da mečeš kamenčke v globok vodnjak in nikoli ne slišiš odmeva. Takrat se pojavi vprašanje, ki ga pozna skoraj vsak odnos: kako se pogovarjati z nekom, ki te ne posluša? To ni samo komunikacijska težava, ampak čustvena rana, ker se za njo pogosto skriva občutek, da nisi pomemben, slišan ali vreden pozornosti. In prav zato je odgovor bolj zapleten, kot se zdi na prvi pogled.
Morda gre za partnerja, ki vedno preusmeri pogovor nase. Morda za starša, ki ima odgovor pripravljen, še preden dokončaš stavek. Morda za sodelavca, ki te prekine sredi razlage, ali prijatelja, ki posluša samo toliko časa, dokler ne pride na vrsto njegova zgodba. V vsakem primeru se v tebi začne nabirati napetost. Najprej poskusiš še enkrat. Potem razložiš drugače. Nato začneš govoriti glasneje. Na koncu pa se zalotiš, da ne govoriš več zato, da bi bil razumljen, ampak zato, ker se boriš, da ne bi izginil.
V resnici neposlušanje pogosto ni stvar ušes, temveč obrambe. Človek lahko sliši vsako tvojo besedo, pa je vseeno ne spusti do sebe. Zakaj? Ker ga ogroža, ker se počuti napadenega, ker se boji krivde, ker ne zna ravnati s čustvi ali ker je prepričan, da mora imeti vedno prav. To ne opravičuje njegovega vedenja, pomaga pa razumeti, zakaj običajno “samo še ena razlaga” ne deluje.
Če želiš spremeniti tak pogovor, moraš najprej prenehati delati tisto, kar večina ljudi počne nagonsko: dokazovati. Bolj ko dokazuješ, manj te oseba posluša. Bolj ko pritiskaš, bolj se zapre. In bolj ko se trudiš povedati vse naenkrat, večja je možnost, da bo sogovornik slišal samo eno stvar: napad. Tukaj se začne prava umetnost komunikacije v odnosih.
Preden odpreš težko temo, si postavi tiho, a ključno vprašanje: “Kaj si pravzaprav želim doseči?” Želiš, da prizna napako? Da spremeni vedenje? Da te samo sliši? Da prevzame odgovornost? Če cilja ne poznaš, bo pogovor hitro postal vrtinec očitkov, starih zamer in stavkov, ki jih kasneje obžaluješ. Ko pa veš, kaj potrebuješ, lahko govoriš bolj jasno, manj napadalno in z večjo notranjo močjo.
Največja past je verjeti, da bo oseba začela poslušati šele takrat, ko boš našel popolne besede. Včasih popolnih besed ni. Obstaja pa drugačen pristop, ki lahko preseneti tudi najbolj zaprte ljudi. Začne se z nečim, kar se zdi skoraj preveč preprosto, a lahko popolnoma spremeni ton pogovora.
Zakaj te nekdo ne posluša, čeprav te sliši?
Nadaljuje se na naslednji strani 👇
Če želite nadaljevati, kliknite gumb pod oglasom ⬇️
