Psihologi pravijo, da naša ljubezen do “slabe” hrane izvira iz naših najstarejših nagonov. Naši predniki so se borili za preživetje in so bili programirani, da iščejo visoko kalorično hrano (sladkor in maščobo), ki je bila v naravi redka. Danes nas industrija hrane izkorišča s t.i. “hiper-okusno” hrano, ki preplavi naše možgane z dopaminom.
To je past. Jemo, da bi se potolažili, ker smo pod stresom, toda prav ta hrana povzroča še več stresa v našem telesu. To je začaran krog, iz katerega je težko izstopiti, a prvi korak je zavedanje. Razumeti morate, da vaše želje po sladkem niso znak šibkosti vašega značaja, temveč rezultat kemične manipulacije vaših možganov.
