Psihološko ozadje: Zakaj žrtev ne more izpustiti krvnika?
Strokovnjaki pojasnjujejo, da dejanja Nataše Kampusch niso plod norosti, temveč ekstremnega preživetja. Ko si osem let izoliran od vseh ljudi razen ene osebe, ta oseba postane tvoj edini vir potrditve in varnosti, pa naj bo še tako sprevržena.
-
Identifikacija z agresorjem: Nataša je v ujetništvu razvila mehanizem, kjer je prevzela nekatere ugrabiteljeve poglede na svet, da bi zmanjšala strah pred njim.
-
Občutek lastništva nad preteklostjo: Z nakupom hiše je Nataša prevzela nadzor. Kraj, kjer je bila nekoč nemočna žrtev, je zdaj v njeni lasti. To je njen način, da “popravi” svojo zgodovino in ugrabljenemu otroštvu povrne košček dostojanstva, četudi na bizaren način.
