Lokacija, kjer najbolj intenzivno čutite mravljinčenje, lahko zdravniku hitro pove, kateri živec je pod pritiskom.
| Lokacija mravljinčenja | Potencialni vzrok | Oživčeni predeli / Živec |
| Palec, kazalec, sredinec | Sindrom zapestnega prehoda | Živec Medianus |
| Mezinec in prstanec | Ukleščen živec v komolcu (Kubitalni kanal) | Živec Ulnaris |
| Hrbtna stran dlani in palca | Pritisk v predelu ramena ali podlakti | Živec Radialis |
| Celotna roka (od rame do prstov) | Težave z vratnimi vretenci ali stres | Vratna hrbtenica / živčne korenine |
Sistemske bolezni in drugi dejavniki
Poleg zgoraj navedenih mehanskih in prehranskih vzrokov lahko mravljinčenje opozarja na nekatere kompleksnejše zdravstvene pogoje:
-
Slabša prekrvavitev (Raynaudov sindrom): Pri tem sindromu se žile v prstih krčevito stisnejo, običajno kot odziv na mraz ali stres. Prsti najprej pobelijo, postanejo modri, nato pa med ponovnim pretokom krvi močno mravljinčijo in bolijo.
-
Avtoimunske bolezni: Bolezni, kot sta multipla skleroza (MS) ali lupus, napadajo lastni živčni sistem ali povzročajo sistemska vnetja, kar se pogosto začne prav z nepojasnjenim mravljinčenjem v okončinah.
-
Kronični stres in hiperventilacija: Ko smo pod hudim stresom, pogosto nezavedno dihamo plitvo in hitro. To spremeni ravnovesje plinov v krvi (padec ogljikovega dioksida), kar povzroči začasno krčenje žil in mravljinčenje okoli ust ter v konicah prstov.
