Občutek mravljinčenja, otrplosti ali tako imenovanih “iglic” v rokah in prstih je pogost pojav, s katerim se sreča skoraj vsak posameznik. Včasih gre za povsem nedolžen zaplet – na primer, ko med spanjem nerodno ležimo na roki in s tem začasno prekinemo pretok krvi ali pritisnemo na živce. Ko spremenimo položaj, mravljinčenje hitro izgine.

Kaj pa se zgodi, ko ta občutek postane kroničen, se pojavlja brez očitnega razloga in začne motiti vaše vsakodnevne aktivnosti, kot so pisanje, držanje skodelice kave ali vožnja avtomobila?

Če vas mravljinčijo roke ali prsti, vas telo opozarja, da se nekje v živčnem ali krvožilnem sistemu nekaj dogaja. Ignoriranje tega simptoma lahko vodi v trajne okvare živcev, zato je ključnega pomena razumeti, kateri procesi v telesu lahko sprožijo ta neprijeten občutek.

Anatomija težave: Zakaj sploh pride do mravljinčenja?

Da bi razumeli, zakaj prihaja do mravljinčenja (strokovno imenovanega parestezija), moramo pogledati, kako delujejo naši zgornji udi. Roke in prsti so prepredeni z mrežo živcev, ki izvirajo iz hrbtenjače v vratnem predelu hrbtenice. Ti živci prenašajo signale za premikanje (motorične signale) in signale za občutke (senzorične signale) med možgani in vašimi prsti.

Za roko so ključni trije glavni živci:

• Medianus (središčni živec): Poteka skozi zapestni prehod in oživčuje palec, kazalec, sredinec in del prstanca.

• Ulnaris (komolčni živec): Poteka mimo komolca in oživčuje mezinec ter polovico prstanca.

• Radialis (koželjnični živec): Poteka po zadnji strani roke in skrbi za iztegovanje zapestja in prstov.

Če pride do pritiska, vnetja ali poškodbe katerega koli od teh živcev na njihovi poti od vratu do konic prstov, možgani to zaznajo kot mravljinčenje, pekoč občutek ali popolno otrplost.

Najpogostejši vzroki za mravljinčenje v rokah

Nadaljuje se na naslednji strani 👇

Če želite nadaljevati, kliknite gumb pod oglasom ⬇️

Naprej →