Čeprav je pomembno razumeti kulturne in družinske norme, bi morala imeti vsaka ženska navsezadnje svobodo izbire. V današnji dobi enakosti in neodvisnosti postaja ideja, da je ženska s priimkom nujno zavezana svoji družini, manj pomembna. Prava moč je v svobodi izbire in pravici partnerjev, da se s svojo odločitvijo počutijo udobno, ne glede na to, ali se odločijo za spremembo priimka ali ga obdržijo.
Zanimivo je, da se celotna tema sprejemanja priimka pogosto obravnava skozi čustveno prizmo. Ženska, ki spremeni priimek, tega ne stori le iz pravnih ali administrativnih razlogov, temveč pogosto iz čustvenih razlogov, da bi okrepila svoj odnos s partnerjem in družinsko skupnostjo. Vendar to ne pomeni, da bi morala ženska žrtvovati del svoje identitete, da bi svoje življenje uskladila z družbenimi pričakovanji. Navsezadnje si vsak zakon in razmerje zaslužita ravnovesje in spoštovanje, ne glede na to, kaj je običajno.
Nenazadnje je pomembno poudariti, da se odločitev o tem, ali bo ženska prevzela možev priimek ali ne, ne sme vsiljevati. Vsaka ženska ima pravico, da se o tem odloči glede na svoja prepričanja in življenjske okoliščine. Tradicija je močna, a družba se spreminja, prav tako pa tudi naše vrednote. V idealnem svetu bi moral biti zakon simbol ljubezni, partnerstva in enakosti, kjer oba partnerja delita iste vrednote, pri čemer se spoštuje osebna identiteta vsakega od njiju. Naj vsaka ženska izbere pot, ki najbolj ustreza njenim vrednotam, brez stresa, pritiska in obsojanja
