Navade, ki varujejo možgane: začnite danes, ne “nekega dne”
Preprečevanje demence ni čarobna tabletka in ni obljuba, da se bolezen nikoli ne bo pojavila. Je pa skupek odločitev, ki možganom dajejo boljše pogoje za dolgo, dejavno življenje. Najboljše pri tem je, da ni treba čakati na starost. Možgani se gradijo in varujejo desetletja prej.
Prva navada je gibanje. Redna hoja, plavanje, kolesarjenje, ples ali vaje za moč izboljšujejo prekrvavitev, uravnavajo krvni tlak, pomagajo pri sladkorju v krvi in spodbujajo tvorbo snovi, ki podpirajo živčne povezave. Že hiter sprehod večkrat na teden je lahko pomemben začetek.
Druga je prehrana. Največ dokazov podpira način prehranjevanja, podoben sredozemski prehrani: veliko zelenjave, stročnic, polnovrednih žit, oreščkov, olivnega olja, rib ter manj predelanih živil, sladkorja in nasičenih maščob. Kar koristi srcu, pogosto koristi tudi možganom.
Tretja navada je kakovosten spanec. Med spanjem se možgani obnavljajo, urejajo spomine in odstranjujejo odpadne snovi. Kronično pomanjkanje spanja ni nedolžna razvada. Če smrčite, se dušite med spanjem ali se zbujate izčrpani, preverite možnost spalne apneje.
Četrta je družabnost. Pogovor, smeh, skupne aktivnosti in občutek pripadnosti so za možgane prava vadba. Osamljenost ni le čustvena bolečina; povezana je tudi z večjim tveganjem za telesne in kognitivne težave. Včasih je telefonski klic enako pomemben kot vitamin.
Peta navada je učenje. Ni treba reševati zapletenih ugank vsak dan, če vas to ne veseli. Učite se jezika, igrajte instrument, berite, vrtnarite, plešite, pišite dnevnik, igrajte šah ali se naučite uporabljati novo aplikacijo. Bistvo je, da možganom ponudite izziv, ne rutine.
Ne smemo pozabiti na nadzor krvnega tlaka, holesterola, sladkorne bolezni in telesne teže. Žilno zdravje je tesno povezano z zdravjem možganov. Kajenje in pretirano pitje alkohola pa sta med navadami, ki možganom lahko dolgoročno najbolj škodujeta.
Obstaja še ena navada, o kateri se govori premalo: zaščita glave. Padci, udarci in ponavljajoče se poškodbe glave povečajo tveganje za težave pozneje v življenju. Čelada pri kolesarjenju ni otročja previdnost, temveč spoštovanje do lastnih možganov.
Največja past pa je misel: “Začel bom, ko bom imel več časa.” Možgani ne čakajo na popoln ponedeljek. In včasih se najpomembnejši preobrat začne z eno samo odločitvijo, ki se zdi skoraj premajhna, da bi kaj spremenila.
Kaj storiti, če pri sebi ali bližnjem opazite znake demence
Nadaljuje se na naslednji strani 👇
Če želite nadaljevati, kliknite gumb pod oglasom ⬇️
