ZNAKI DEMENCE, KI JIH NIKOLI NE SMETE PREZRETI, IN NAVADE, KI JIH MORATE ZAČETI IZVAJATI DANES, DA JO PREPREČITE, PREDEN BO PREPOZNO

Skriti opozorilni znaki: ko težava ni samo v spominu

Ko govorimo o demenci, večina ljudi najprej pomisli na pozabljanje. Toda možgani niso samo arhiv spominov. Urejajo tudi čustva, gibanje, vonj, spanec, odločanje, motivacijo in sposobnost načrtovanja. Zato se lahko zgodnji simptomi demence pokažejo na načine, ki jih sploh ne povezujemo z boleznijo.

Eden takšnih znakov je slabša organizacija. Oseba težko načrtuje pot, pripravi seznam za trgovino ali sledi receptu. Naloge, ki so bile prej samoumevne, postanejo naporne. Včasih jih oseba začne prelagati, ker čuti, da “nekaj ni prav”, vendar tega ne zna razložiti.

Spremembe spanja so prav tako pomembne. Pogosto prebujanje, zmedenost zvečer, nemir ponoči ali dremanje čez dan so lahko povezani z različnimi zdravstvenimi stanji, tudi z motnjami možganskega delovanja. Seveda to ne pomeni, da ima vsak človek z nespečnostjo demenco, pomeni pa, da vztrajnih sprememb ne smemo ignorirati.

Pri nekaterih ljudeh se pojavijo tudi težave z vidno-prostorskim zaznavanjem. Težje ocenijo razdaljo, se spotikajo, imajo težave pri vožnji ali ne prepoznajo predmetov v prostoru. Če nekdo nenadoma postane negotov za volanom, to ni vedno stvar vida; včasih gre za način, kako možgani interpretirajo okolico.

Pomemben in pogosto prezrt dejavnik je sluh. Nezdravljena izguba sluha lahko poveča izolacijo, obremenitev možganov in tveganje za kognitivni upad. Če oseba ne sliši dobro, se manj vključuje v pogovore, možgani pa dobijo manj stimulacije. Zato je pregled sluha lahko majhen korak z velikim pomenom.

Prav tako ne smemo spregledati depresije. Pri starejših se lahko kaže kot utrujenost, nezanimanje, razdražljivost ali počasnejše razmišljanje. Depresija lahko posnema demenco, hkrati pa se lahko pojavi skupaj z njo. Zato je strokovna ocena ključna, namesto da doma ugibamo in se tiho bojimo.

Če opazite več takšnih sprememb hkrati, je čas za pogovor z osebnim zdravnikom. Ne zato, da bi takoj pričakovali najhujše, ampak zato, ker obstajajo tudi drugi vzroki: pomanjkanje vitamina B12, težave s ščitnico, stranski učinki zdravil, okužbe, motnje spanja ali depresija. Nekateri so zelo dobro obvladljivi.

A tu se pojavi vprašanje, ki ga mnogi zastavijo prepozno: kaj lahko naredimo že danes, ko še ni diagnoze, ko je morda še vse v naših rokah?

Navade, ki varujejo možgane: začnite danes, ne “nekega dne”

Nadaljuje se na naslednji strani 👇

Če želite nadaljevati, kliknite gumb pod oglasom ⬇️

Leave a Comment