V svoji dolgoletni zdravniški praksi sem se srečal s številnimi pacienti, ki so k meni prišli zaradi kronične izčrpanosti, socialne anksioznosti ali občutka, da preprosto “ne spadajo v ta svet”. Mnogi med njimi so celo življenje preživeli z občutkom, da so drugačni, a niso znali poimenovati vzroka. Avtizem pri odraslih, zlasti pri tistih z visoko stopnjo funkcionalnosti, pogosto ostane neprepoznan. V preteklosti so bili diagnostični kriteriji ožji, zato je cela generacija odraslih zrastla brez ustrezne podpore in razumevanja lastnega nevrotipa.
Pomembno je razumeti, da avtizem ni bolezen, ki jo je treba zdraviti, temveč različen način delovanja možganov. Mnogi odrasli so razvili tako imenovano “maskiranje” – nezavedno posnemanje nevrotipičnega vedenja, da bi preživeli v družbi. Tukaj je pet subtilnih znakov, ki jih kot zdravnik pogosto opazim pri odraslih, ki so morda avtistični, ne da bi se tega sploh zavedali.
