Ko koža začne govoriti: barva, teža in prva vidna znamenja
Druga stvar, ki se zgodi po smrti, je sprememba barve kože. Ker kri ne kroži več, obraz pogosto hitro izgubi toplino in rdečico. Koža postane bleda, včasih voskasta, kot da bi nekdo z nje izbrisal življenje. Ta pojav imenujemo bledica po smrti ali pallor mortis.
Nato se zgodi nekaj še bolj zgovornega. Kri se zaradi gravitacije začne počasi zbirati v najnižjih delih telesa. Če človek leži na hrbtu, se temnejše lise pojavijo na hrbtu, zadnjici, zadnjem delu nog in rok. Temu pravimo livor mortis oziroma mrliške lise. Sprva so lahko nežne, modrikasto vijolične, kasneje postanejo izrazitejše.
Forenziki iz teh sprememb razberejo marsikaj. Položaj lis lahko pove, ali je bilo telo po smrti premaknjeno. Če se lise ne ujemajo s položajem, v katerem je bilo telo najdeno, se odpre novo vprašanje. Kdo ga je premaknil? Kdaj? Zakaj? V kriminalističnih preiskavah je lahko ravno ta tiha sprememba kože pomemben namig.
Tretja stvar je ohlajanje telesa. Živo telo nenehno proizvaja toploto, po smrti pa se ta proizvodnja ustavi. Temperatura se začne približevati temperaturi okolice. Ta proces imenujemo algor mortis. Ni vedno enak: telo se hitreje ohlaja v hladnem prostoru, počasneje pod odejo, v topli sobi ali pri osebi z več telesne mase.
Prav zato določanje časa smrti ni nikoli preprosta uganka z enim samim odgovorom. V filmih patolog pogleda na uro in hladno izjavi natančno minuto smrti. V resničnosti je slika bolj zapletena. Temperatura prostora, oblačila, veter, vlaga, bolezen, telesna zgradba in celo površina, na kateri telo leži, lahko spremenijo potek ohlajanja.
In potem pride trenutek, ki je bil stoletja vir vraževerja. Telo, ki se je zdelo mehko in mirno, se začne spreminjati. Mišice otrdijo. Prsti se lahko zategnejo. Obraz dobi nenavadno napet izraz. Takrat se začne ena najbolj znanih posmrtnih sprememb.
Otrdelost, ki prestraši žive: zakaj telo postane trdo
Nadaljuje se na naslednji strani 👇
Če želite nadaljevati, kliknite gumb pod oglasom ⬇️
