Ko je razbila drugo jajce, je zagledala nekaj še bolj nenavadnega
Ana se je odločila, da rdečega jajca ne bo odprla. Toda ostala jajca je morala nekako preveriti. Ni jih želela zavreči brez razloga, hkrati pa si ni upala pripraviti zajtrka iz nečesa, kar bi lahko ogrozilo zdravje družine.
Najprej je naredila preprost preizkus s kozarcem vode. Sveža jajca običajno potonejo, starejša se dvignejo ali plavajo, ker se v njih poveča zračni mehurček. Večina jajc je potonila, kar jo je za trenutek pomirilo. Potem pa je vzela eno iz iste košare, ga razbila v ločeno skodelico in otrpnila.
Beljak ni bil povsem prozoren. V njem je plaval majhen temen strdek, rumenjak pa je bil nenavadno oranžno-rdeč. To ni bil lep, bogat rumenjak, kakršnega imajo kokoši, ki jedo koruzo in travo. Videti je bilo, kot da se je v jajcu zgodilo nekaj nepravilnega.
Ana je skodelico takoj odmaknila. Ni ga povohala od blizu, ker se je spomnila nasveta iz komentarjev: pri sumljivih jajcih je bolje ravnati previdno. Vsebino je pokrila in fotografirala. Nato je slike poslala Marti.
Odgovor je prišel hitro: “To ni dobro. Poklicala bom veterinarja.”
V tistem trenutku se je zgodba iz nenavadne kuhinjske prigode spremenila v resno vprašanje: kaj se dogaja v kokošnjaku? Marta je priznala, da je v zadnjem tednu zamenjala krmo, ker je stara zaloga pošla. Poleg tega je v bližini kokošnjaka popravljala staro ograjo, kjer so bile na tleh zarjavele kovinske pločevine in ostanki barve.
Veterinar, ki ga je poklicala, je po telefonu pojasnil, da so vzroki za takšna jajca lahko različni. Lahko gre za stres pri nesnici, notranjo poškodbo, okužbo, prehranske spremembe ali izpostavljenost snovem, ki ne spadajo v okolje živali. Ni hotel sklepati na daljavo, vendar je jasno povedal: sumljivih jajc ne uživajte.
To je bil nasvet, ki ga danes strokovnjaki ponavljajo znova in znova. Če je jajce neprijetnega vonja, nenavadne barve, razpokano, lepljivo, sluzasto ali ima v notranjosti večje krvave tvorbe, ga je bolje zavreči. Pri hrani ne gre za pogum, ampak za odgovornost.
Ana je medtem pogledala proti jedilni mizi. Otroka sta se ravno zbudila in vprašala, kdaj bo zajtrk. Še pred pol ure bi jim brez pomisleka spekla jajca. Zdaj pa je pred njo stala košara, ki se ji ni več zdela domača in nedolžna, temveč polna vprašanj.
Potem je Marta poslala še eno sporočilo. Kratko, a dovolj srhljivo, da je Ana za trenutek pozabila dihati: “Našla sem kokoš. Nekaj je res narobe.”
