2. Zgodovinski kontekst: Od kuge do španske gripe
Prepričanje, da čebula deluje kot nekakšen “magnet za bolezni”, sega globoko v preteklost. V času velike kuge v Evropi so ljudje verjeli v teorijo miazme – idejo, da se bolezni širijo preko “slabega zraka” ali neprijetnih vonjav. Ker ima čebula močan vonj, so verjeli, da lahko nevtralizira miazmo ali jo absorbira vase.
Zgodbe pravijo, da so med pandemijo španske gripe leta 1918 številne družine postavljale narezano čebulo v svoje domove. Legenda pravi, da so tisti, ki so to počeli, ostali zdravi, medtem ko so sosedje zboleli. Ko so kasneje pregledali to čebulo, naj bi bila pod mikroskopom polna virusov gripe. Seveda moderna znanost to zgodbo zavrača – virusi potrebujejo živega gostitelja za razmnoževanje in se ne naselijo pasivno v kosi zelenjave, ki leži na mizi. Vendar pa je psihološki učinek varnosti, ki ga je ta praksa nudila ljudem, ostal v kolektivnem spominu.
