Napake, zaradi katerih domače škropivo ne deluje
Prva napaka je prešibka mešanica. Če v liter vode dodamo en sam strok česna, bo vonj komaj zaznaven, polži pa ga morda sploh ne bodo dojeli kot oviro. Pripravek mora imeti izrazit vonj, vendar ne sme biti tako koncentriran, da bi po nepotrebnem obremenil mlade rastline.
Druga napaka je škropljenje ob napačnem času. Če škropimo sredi dneva, se vonj hitreje razprši, sonce pa lahko izsuši površino. Zvečer je drugače: vlaga pomaga, da se vonj zadrži tam, kjer ga potrebujemo.
Tretja napaka je, da škropimo samo liste, pozabimo pa na poti, robove in skrivališča. Polži pogosto prihajajo iz trave, izpod desk, loncev, kamnov ali komposta. Če zaščitimo samo rastlino, jim še vedno pustimo odprt koridor do hrane.
Četrta napaka je pretirano zalivanje zvečer. Vlažna zemlja je za polže kot mehka preproga. Če vrt zalivate pozno zvečer, jim ustvarite idealne pogoje za premikanje. Bolje je zalivati zjutraj, da se površina čez dan nekoliko osuši.
Pomembna je tudi higiena vrta. Stare liste, gnile plodove, plevelne kupe in vlažne deske odstranite ali dvignite. Vsako temno, mokro skrivališče je lahko dnevno zatočišče za polže, ki se ponoči odpravijo na pojedino.
Česnovo vodo lahko združite še z drugimi naravnimi metodami. Okoli najbolj občutljivih rastlin lahko posujete grobo zdrobljene jajčne lupine, uporabite bakreni trak na loncih ali nastavite vlažno desko kot past, pod katero zjutraj ročno poberete polže.
Največja skrivnost ni v enem samem škropljenju, temveč v kombinaciji majhnih ukrepov. Ko jih povežete, se vrt začne spreminjati. In ko polžem enkrat odvzamete hrano, vlago in skrivališča, se zgodi nekaj, kar preseneti tudi izkušene vrtnarje.
