VNETNE BOLEZNI, KI JIH POVZROČA BAKTERIJA

Preprečevanje: majhne navade, ki rešujejo življenje

Preprečevanje bakterijskih okužb se začne pri osnovah: redno umivanje rok, skrb za čiste rane, pravilna higiena hrane, varna priprava mesa, izogibanje deljenju osebnih predmetov in pravočasno zdravljenje manjših poškodb. Zveni preprosto, vendar prav te navade pogosto odločajo, ali bakterija ostane zunaj ali dobi priložnost za vstop.

Pri ranah je pomembno, da jih očistimo, razkužimo, zaščitimo in spremljamo. Če se okoli rane pojavi rdečina, ki se širi, če rana postane topla, boleča ali začne izločati gnoj, to ni več le estetska težava. Takrat je lahko v ozadju bakterijsko vnetje kože, ki potrebuje strokovno oceno.

Veliko lahko naredimo tudi z zdravim življenjskim slogom. Dovolj spanja, uravnotežena prehrana, gibanje, obvladovanje stresa in prenehanje kajenja podpirajo imunski sistem. Imunski sistem ni stikalo, ki ga vklopimo šele, ko zbolimo; je mreža, ki jo gradimo vsak dan.

Pomembno vlogo imajo tudi cepljenja, kadar so na voljo in priporočena. Nekatera cepiva zmanjšujejo tveganje za resne bakterijske bolezni ali njihove zaplete, na primer pnevmokokne okužbe. O primernosti cepljenja se je najbolje pogovoriti z zdravnikom, zlasti pri otrocih, starejših in kroničnih bolnikih.

Ne smemo pozabiti na odgovorno uporabo antibiotikov. Nikoli ne jemljemo ostankov starih antibiotikov, ne uporabljamo zdravil, predpisanih drugi osebi, in ne pritiskamo na zdravnika, naj predpiše antibiotik, kadar ta ni potreben. Odpornost bakterij na antibiotike je ena največjih zdravstvenih groženj sodobnega časa, začne pa se pri vsakodnevnih odločitvah posameznika.

Najbolj dragocena veščina je poslušanje telesa. Bolečina, vročina, oteklina, rdečina, gnoj, težko dihanje ali nenadna oslabelost niso sovražniki, temveč sporočila. Telo nam pogosto pove, da se nekaj dogaja, še preden postane nevarno. Če se naučimo ta sporočila razumeti, lahko pravočasno ukrepamo.

Vnetne bolezni, ki jih povzroča bakterija, so lahko blage, nadležne, boleče ali življenjsko ogrožajoče. Razlika med njimi je v povzročitelju, mestu okužbe, odpornosti telesa in hitrosti ukrepanja. Strah ni potreben, previdnost pa je dragocena. Ko naslednjič začutite, da nekaj ni običajno, si ne recite le, da bo minilo. Vprašajte se, kaj vam telo poskuša povedati, in mu odgovorite pravočasno.