Pričakovanja so tihi ubijalci dostojanstva
Starost ne boli zato, ker telo oslabi. Boli, ker srce postane bolj ranljivo in pričakovanja postanejo previsoka. Najbolj peče spoznanje, ko ugotoviš, da ni nikogar, ki bi te vprašal, če si v resnici v redu. Ko tvoje sporočilo ostane neodgovorjeno več dni, tvoj klic pa zveni kot nadloga v njihovem hitrem tempu življenja.
Ko si star, podzavestno pričakuješ, da ti bodo otroci vrnili tisto, kar si jim dal. A resnica je streznjujoča: nihče ti nič ne dolguje – niti tisti, ki si jih devet mesecev nosila pod srcem in leta hranila z lastnimi rokami. Imela sem pričakovanja, da me bodo pogosteje obiskovali, da mi bodo sami ponudili pomoč pri nakupu zdravil ali me peljali na preglede brez mojega prošenja. Imela sem jih, dokler me niso tolikokrat razočarali, da sem končno razumela: manj ko pričakuješ od drugih, manj te bo bolelo.
