1. Nerazrešeni konflikti in stare čustvene rane
Eden najpogostejših razlogov za oddaljevanje med otroki in starši so nerazrešeni konflikti iz preteklosti. Otroštvo močno vpliva na človekovo osebnost in način doživljanja odnosov. Če je otrok odraščal v okolju, kjer ni prejemal dovolj podpore, razumevanja ali spoštovanja, lahko te izkušnje nosi s seboj tudi v odraslost.
Pogosto se zgodi, da starši določene dogodke iz preteklosti vidijo drugače kot njihovi otroci. Kar se staršem morda zdi nepomembna napaka ali običajen vzgojni pristop, je lahko otrok doživljal kot zavrnitev, ponižanje ali pomanjkanje ljubezni. Če se o teh občutkih nikoli ni odkrito govorilo, se lahko skozi leta razvijejo zamere, ki postopoma oslabijo družinske vezi.
Nekateri odrasli otroci se odločijo zmanjšati stike s starši zato, ker želijo zaščititi svoje duševno zdravje. Morda se ob obiskih ponovno pojavijo boleči spomini, občutki krivde ali občutek, da jih starši še vedno ne sprejemajo takšne, kot so. Namesto da bi se znova in znova soočali z istimi težavami, se odločijo za fizično in čustveno distanco.
Pomembno je poudariti, da odsotnost obiskov ne pomeni vedno pomanjkanja ljubezni. Včasih gre za poskus zaščite pred starimi ranami, ki se še niso zacelile. Sprava je mogoča, vendar zahteva iskren pogovor, pripravljenost poslušati in sposobnost priznanja lastnih napak. Kadar ena ali obe strani vztrajata pri prepričanju, da nimata nobene odgovornosti za nastalo situacijo, se razdalja običajno še povečuje.
