Krvne preiskave, zlasti tiste, ki merijo raven D-dimerja, lahko pomagajo ugotoviti prisotnost krvnih strdkov. Podobno lahko slikovne tehnike, kot so ultrazvok ven spodnjih okončin, CT angiografija ali MRI, zagotovijo vizualizacijo strdka in pomagajo pri diagnozi. Zgodnja diagnoza in intervencija sta ključnega pomena za preprečevanje zapletov. Najpogostejše možnosti zdravljenja vključujejo trombolitike, ki raztopijo strdke, in antikoagulante, ki zavirajo nadaljnje nastajanje strdkov. Vendar pa najpomembnejša strategija ostaja preventiva; nadzor krvnega tlaka, nadzor lipidov, redna telesna dejavnost in opustitev kajenja znatno zmanjšajo verjetnost tromboze.
