Ne gre za iskanje absolutnega dokaza, temveč za učenje gojenja neke oblike pozornosti. Žalost lahko zamegli naše zaznavanje: potopljeni v žalost ne vidimo več vedno subtilnih znakov, ki nam jih pošilja življenje. Odmor, upočasnitev, poslušanje intuicije in spominjanje na srečne trenutke so načini, kako sprejeti te znake, pa naj bodo resnični ali simbolični. Morda ne spremenijo same resničnosti, vendar globoko spremenijo način, kako jo doživljamo.
Kaj če bi bilo pravo sporočilo ljubezen?
Ne glede na to, ali se s to idejo strinjamo ali ne, so te izkušnje predvsem odraz naše navezanosti. Spominjajo nas, da ljubezen nikoli ne umre in nas na drugačen način spremlja. Za vsakim znakom se morda skriva ta preprosta univerzalna resnica: tisti, ki smo jih ljubili, pustijo v nas neizbrisen pečat in prav ta vez nas ohranja iz dneva v dan.
