V tišini vsakdanjega življenja nekateri trdijo, da zaznavajo znake od drugod. Nenaden vonj, žive sanje ali preprosto občutek toplote v prazni sobi. Mnogi v tem ne vidijo zgolj naključij, temveč tihi jezik, način, s katerim ljubezen sporoča, da v resnici ni nikoli nehala obstajati.
So trenutki, ko se praznina zdi manj absolutna, ko nerazložljiv občutek preplavi zrak kot nevidno božanje. Mnogi ljudje poročajo, da jih po izgubi ljubljene osebe presenetijo majhni pojavi. Je to naključje, trik, ki nam ga igrajo možgani, ali nežen način, kako nam šepetajo: “Še vedno te pazim”? Ne glede na razlago, te izkušnje nosijo močno simbolno silo in pogosto ponujajo tolažbo, ki je nismo več pričakovali.
