Čeprav se sliši preprosto, obstaja še en pomemben korak. To je sprejemanje njihove samostojnosti. Pustite jih, da vas učijo, včasih tudi popolnoma novega načina življenja. Včasih se morda zdi, da je mali otrok dal ponosnemu očetu ali materi nijhova dolžnost. Samostojnost ne pomeni le oddaljenosti; pomeni priložnost za ponovni začetek odnosa. Ugotovite, kaj si želite. Kaj točno vas moti? Ne bojte se izražati svojih občutkov. Otroci potrebujejo vedeti, da jim tudi vi prisluhnete.
Včasih pa se lahko zgodi tudi obratno – morda bo vaš otrok tisti, ki vam bo ponudil roko. Zato bodite pripravljeni; vzemite si čas in naredite korak naprej. Ko začnete razumeti, da ste del njihovega življenja, lahko mimogrede opazite, da se odnos ponovno odpre. Kakšna čudesa drznosti nas lahko čakajo, ko se iz postavitev postanete prijatelji? Kdo bi si mislil, da v sebi nosimo toliko možnosti, da se naši odnosi lahko spremenijo na bolje?
