- Informacije o naših slabostih so še posebej nevarne: bolezni, strahovi, notranji boji. Zaradi njih smo ranljivi, kar je v svetu, ki pogosto izkorišča ranljivost drugih, lahko tvegano.
Zato je modro imeti tri ravni zaupanja, kot pravi vzhodnjaški pregovor: prvo do tistih, s katerimi delimo le splošne stvari, drugo do tistih, ki so nam blizu, in tretjo – najsvetejšo – do tistega, česar nikoli ne izrečemo na glas, niti sebi. To ne pomeni, da smo lažni, če molčimo; nasprotno, to je znak zrelosti.
Načrtov ne bi smeli objavljati, dokler se ne uresničijo, saj lahko tudi pozitivna energija pritegne sum. Finančno stanje, zakonske težave, zdravstvene težave – vse to spada v notranji prostor, ki ga je treba zaščititi. In dobra dela so bolj dragocena, ko so tiha, saj takrat prihajajo iz srca in ne iz potrebe po priznanju.
- Skratka, tišina ni šibkost ali strah – je strategija, disciplina in oblika ljubezni do sebe. V svetu, polnem hrupa, tišina postane moč. Prinaša mir, nadzor in jasnost. Kajti če delimo vse, kaj ostane naši duši? Kaj ostane nam?
Nenazadnje si je pomembno zapomniti, da življenje ni javna izpoved. Vsak od nas ima pravico do skritega kotička – kraja, kjer misli, sanje in občutki ostanejo nedotaknjeni. Tam se gradi resnična varnost, saj tega prostora ni mogoče prodati, popačiti ali izkoriščati. Prav ta notranji svet nas dela celostne.
Nadaljuje se na naslednji strani 👇
Če želite nadaljevati, kliknite gumb pod oglasom ⬇️
