Leonardo da Vinci in Vitruvijev človek
Raziskovanje telesnih sorazmerij ni novodobna domislica. Že v obdobju renesanse je Leonardo da Vinci s svojo slavno skico Vitruvijev človek poskušal definirati idealna razmerja človeške figure. Njegova dognanja so temeljila na zapisih rimskega arhitekta Vitruvija, ki je verjel, da je človeško telo glavni vir sorazmerja v klasični arhitekturi.
Da Vinci je ugotovil, da je višina človeka enaka razponu njegovih rok in da so stopala, glava ter dlani v natančnih razmerjih z ostalim trupom. Čeprav se specifično razmerje med stopalom in podlaktjo v njegovih najbolj znanih zapisih ne poudarja vedno kot primarno, se popolnoma sklada z njegovo teorijo o harmoniji telesnih mer.
Zakaj je to razmerje koristno v vsakdanjem življenju?
Poznavanje teh telesnih “bližnjic” je lahko presenetljivo uporabno v različnih situacijah:
-
Nakupovanje obutve: Če se znajdete v trgovini in nimate možnosti pomeriti čevljev (ali nimate s seboj otroka, za katerega kupujete), lahko približno velikost stopala preverite s podlaktjo. Podplat čevlja prislonite ob podlaket od komolca do zapestja. Čeprav metoda ni 100-odstotno zanesljiva zaradi različnih kalupov obutve, je odličen približek.
-
Forenzika in antropologija: Arheologi in forenziki pogosto uporabljajo te korelacije. Če najdejo le delne ostanke okončin, lahko na podlagi dolžine ene kosti z visoko stopnjo verjetnosti izračunajo višino osebe in dolžino drugih delov telesa.
-
Umetnost in risanje: Za umetnike, ki se učijo risati človeško figuro, so ta pravila sorazmerja nujna. Razumevanje, da je stopalo enako dolžino kot podlaket, pomaga pri ohranjanju realističnih proporcev na platnu.
