Leonardo da Vinci in Vitruvijev človek
Raziskovanje telesnih sorazmerij ni novodobna domislica. Že v obdobju renesanse je Leonardo da Vinci s svojo slavno skico Vitruvijev človek poskušal definirati idealna razmerja človeške figure. Njegova dognanja so temeljila na zapisih rimskega arhitekta Vitruvija, ki je verjel, da je človeško telo glavni vir sorazmerja v klasični arhitekturi.
Da Vinci je ugotovil, da je višina človeka enaka razponu njegovih rok in da so stopala, glava ter dlani v natančnih razmerjih z ostalim trupom. Čeprav se specifično razmerje med stopalom in podlaktjo v njegovih najbolj znanih zapisih ne poudarja vedno kot primarno, se popolnoma sklada z njegovo teorijo o harmoniji telesnih mer.
Zakaj je to razmerje koristno v vsakdanjem življenju?
Poznavanje teh telesnih “bližnjic” je lahko presenetljivo uporabno v različnih situacijah:
-
Nakupovanje obutve: Če se znajdete v trgovini in nimate možnosti pomeriti čevljev (ali nimate s seboj otroka, za katerega kupujete), lahko približno velikost stopala preverite s podlaktjo. Podplat čevlja prislonite ob podlaket od komolca do zapestja. Čeprav metoda ni 100-odstotno zanesljiva zaradi različnih kalupov obutve, je odličen približek.
-
Forenzika in antropologija: Arheologi in forenziki pogosto uporabljajo te korelacije. Če najdejo le delne ostanke okončin, lahko na podlagi dolžine ene kosti z visoko stopnjo verjetnosti izračunajo višino osebe in dolžino drugih delov telesa.
-
Umetnost in risanje: Za umetnike, ki se učijo risati človeško figuro, so ta pravila sorazmerja nujna. Razumevanje, da je stopalo enako dolžino kot podlaket, pomaga pri ohranjanju realističnih proporcev na platnu.
Razlike med posamezniki
Nadaljuje se na naslednji strani 👇
Če želite nadaljevati, kliknite gumb pod oglasom ⬇️
