Sušenje odeje je pomembnejše, kot si mislite
Če bi morali izbrati en trenutek, ko se odloči usoda vaše odeje, bi bilo to sušenje odeje. Mokra odeja je težka, občutljiva in polna vlage, ki se lahko skrije globoko v polnilu. Na zunaj se vam lahko zdi suha, znotraj pa ostane vlažna še ure ali celo dneve. Takrat nastane tisti neprijeten vonj, ki ga noben parfum za perilo ne more zares prikriti.
Najboljša izbira je sušenje na zraku, vendar ne na močnem neposrednem soncu, če gre za občutljive materiale ali temne barve. Odejo razgrnite čez sušilno stojalo, da zrak kroži z vseh strani. Če jo obesite samo čez eno vrv, se lahko zaradi teže raztegne, robovi pa izgubijo obliko. Med sušenjem jo večkrat obrnite in nežno pretresite.
Pri puhastih odejah je koristno uporabiti sušilni stroj, če etiketa to dovoljuje. Sušite na nizki temperaturi in dodajte nekaj čistih teniških žogic ali posebnih kroglic za sušenje. Te med vrtenjem nežno razbijajo kepe puha in pomagajo, da odeja ostane rahla. Postopek lahko traja dlje, kot pričakujete, vendar se ne splača hiteti.
Sintetične odeje se običajno sušijo lažje, a tudi pri njih previsoka temperatura ni priporočljiva. Vlakna se lahko poškodujejo, skrčijo ali izgubijo prožnost. Če odeja po sušenju deluje nekoliko sploščeno, jo dobro pretresite in pustite še nekaj časa na svežem zraku.
Volnene odeje zahtevajo največ potrpežljivosti. Nikoli jih ne ožemajte z zvijanjem, saj lahko s tem trajno deformirate vlakna. Odvečno vodo raje nežno iztisnite z brisačo, nato pa odejo sušite položeno na ravno površino. To je počasnejši način, a pri volni je potrpežljivost vedno nagrajena.
Ko je odeja končno suha, še ni nujno pripravljena za omaro. Obstaja majhen preizkus, ki ga skoraj nihče ne naredi, pa bi ga moral vsak, ki želi preprečiti zatohlost, plesen in tisti skrivnostni vonj, ki se pojavi šele čez nekaj tednov.
