V zadnjih urah ali minutah lahko dihanje postane nepravilno, s premori različnih dolžin. Ta pojav, ki pogosto vznemirja bližnje, je kljub temu pogost in na splošno ni neprijeten za osebo, ki ga doživlja. Tudi srčni utrip se postopoma upočasni. Te spremembe se spremljajo, da se čim bolj ohrani udobje in duševni mir.
Možgani ostanejo aktivni dlje, kot si mislimo.
Ena najbolj presenetljivih ugotovitev raziskave se nanaša na možgansko aktivnost. Tudi ko srce oslabi, lahko možganska aktivnost za kratek čas traja. Nekatere študije so opazile fazo povečane aktivnosti tik pred popolno prekinitvijo, kar bi lahko pojasnilo, zakaj nekateri ljudje poročajo o zelo živih spominih ali občutku duševne jasnosti. To ne pomeni trpljenja, temveč končno mobilizacijo možganskih virov.
