Zaključek: Kako pomagati?
Prepoznati te znake je prvi korak. Drugi, težji korak, je sočutje brez obsojanja. Globoko nesrečna ženska ne potrebuje nasvetov v slogu: “Saj boš kmalu bolje,” ali “Poglej, kaj vse imaš.” Potrebuje občutek, da je slišana, videna in da njena bolečina ni sramotna.
Včasih je dovolj le tiha prisotnost, skodelica čaja in vprašanje: “Tukaj sem zate, če želiš molčati ali govoriti.” Globoka nesreča je temačen gozd, iz katerega je težko najti pot sam, a z nekom, ki drži luč razumevanja, se pot nazaj do svetlobe zdi vsaj malce manj strašljiva. Bodite pozorni na te znake pri ženskah v svojem življenju – morda boste prav vi tisti, ki jim boste pomagali ponovno najti razlog za nasmeh.
