V javnosti se o njej pogosto govori kot o »tihi ubijalki«, vendar to ne pomeni, da simptomov nikoli ni. Pomeni predvsem, da so lahko tako nejasni, da jih zlahka pripišemo migreni, bolečinam v hrbtu, prebavnim težavam ali napadu panike. Zato je pomembno poznati simptome anevrizme, še posebej tiste, ki se pojavijo nenadoma, močno in drugače kot običajno.
Najbolj zahrbtno je, da se anevrizma pogosto ne obnaša enako pri vseh. Nekdo lahko čuti nenavadno utripanje v trebuhu, drugi nenadno najhujšo bolečino v glavi, tretji pa bolečino med lopaticama, ki jo razlaga kot posledico slabe drže. Nekateri znaki so dramatični, drugi komaj opazni. Toda skupno jim je nekaj: ne smemo jih prezreti, če so novi, močni, nenadni ali se hitro slabšajo.
Med najpomembnejše dejavnike tveganja spadajo visok krvni tlak, kajenje, ateroskleroza, družinska obremenjenost, nekatere dedne bolezni vezivnega tkiva, starost in povišan holesterol. To ne pomeni, da bo vsak človek s temi dejavniki dobil anevrizmo, pomeni pa, da mora biti bolj pozoren na svoje telo.
Vprašanje, ki si ga mnogi zastavijo prepozno, je: kateri simptom je tisti, ki bi me moral prestrašiti? Odgovor se pogosto začne pri glavobolu, vendar ne pri običajnem glavobolu po napornem dnevu. Govorimo o nečem povsem drugačnem.
