Očetov genetski pečat: ko ni pomemben samo gen, ampak tudi njegov podpis
V šoli se učimo, da otrok polovico genov dobi od matere in polovico od očeta. To je res, a ni celotna zgodba. Nekateri geni se namreč obnašajo drugače glede na to, ali so prišli od matere ali očeta. Temu pravimo genomsko vtisnjenje oziroma imprinting.
4. Očetovi geni lahko posebej vplivajo na rast in razvoj
Pri določenih genih je aktivna predvsem kopija, ki jo otrok podeduje od očeta, medtem ko je materina kopija utišana, ali obratno. To pomeni, da izvor gena ni nepomemben. Gen ima lahko drugačen učinek, če pride od očeta, kot če bi prišel od matere.
Eden najbolj znanih primerov je povezan z rastjo ploda in razvojem posteljice. Očetovi genetski signali so v nekaterih primerih povezani s spodbujanjem rasti, medtem ko materini signali pogosto delujejo bolj uravnoteževalno. Narava je tu ustvarila izjemno natančen dialog med dvema biološkima interesoma: otrokovo rastjo in materino sposobnostjo, da nosečnost varno iznosi.
To ne pomeni, da je višina otroka “očetova lastnost” ali da bo otrok nujno zrasel po očetu. Višina, telesna zgradba in presnova so rezultat številnih genov in okolja. Toda pri nekaterih razvojnih procesih ima očetov genski pečat posebno vlogo, ki je znanost ne more prezreti.
Ko zdravniki in genetiki raziskujejo redke razvojne sindrome, pogosto ni dovolj vedeti, kateri gen je spremenjen. Pomembno je tudi, od katerega starša je prišel. Ta podrobnost lahko spremeni razumevanje bolezni, potek diagnostike in način svetovanja družini.
Prav tu postane genetika skoraj literarna: isti stavek ima lahko drugačen pomen, če ga izreče druga oseba. Isti gen lahko drugače deluje, če nosi očetov podpis. In potem se pojavi še bolj presenetljivo vprašanje: ali lahko oče otroku preda tudi sled svojega življenja, ne samo svojih genov?
Epigenetska dediščina očeta: sledi življenja pred spočetjem
Nadaljuje se na naslednji strani 👇
Če želite nadaljevati, kliknite gumb pod oglasom ⬇️
