Skrb za prihodnost je naravni del človeške psihe. Ko pa skrb postane nenehna, obsesivna in izčrpavajoča, se spremeni v obliko tesnobe, ki lahko dobesedno uniči telo od znotraj.
Ljudje, nagnjeni h katastrofičnemu razmišljanju – tisti, ki v vsaki situaciji vidijo možnost najslabšega izida – živijo v nenehnem stanju pripravljenosti. Njihovo srce bije hitreje, mišice so napete, njihov spanec je moten in njihov imunski sistem je oslabljen.
Zakaj je to nevarno?
Ker možgani ne ločijo med resničnimi in namišljenimi grožnjami. Ko si nenehno predstavljamo slabe izide, se naša telesa odzovejo, kot da bi se že zgodili. Rezultat? Kronični stres, povišan kortizol, oslabljena odpornost proti boleznim in povečano tveganje za srčno-žilne težave.
Kako lahko razmišljamo drugače?
Poskusite: »Težave bom reševal, ko se bodo pojavile, ne vnaprej.«
Sprejeti negotovost ne pomeni ignorirati nevarnosti, temveč graditi notranjo stabilnost. Osredotočite se na to, kar je tukaj in zdaj. Namesto da si predstavljate težave, ki se morda nikoli ne bodo pojavile, se osredotočite na resnične korake, ki jih lahko naredite danes.
