Ko pride čas za prhanje, strokovnjaki priporočajo uporabo mlačne namesto vroče vode, saj ta manj izsušuje kožo. Prhanje naj ne traja predolgo, saj daljša izpostavljenost vodi dodatno odstranjuje naravne maščobe. Priporočljiva so blaga čistila brez dišav, alkohola in agresivnih sestavin, ki manj dražijo občutljivo kožo. Takoj po prhanju je koristno nanesti kakovostno vlažilno kremo ali losjon, saj se vlaga tako bolje zadrži v koži.
Če se po vsakodnevnem prhanju pogosto pojavljajo srbenje, luščenje, občutek zategovanja ali rdečina, je to lahko znak, da je koža preveč obremenjena in da bi bilo smiselno zmanjšati pogostost prhanja ali spremeniti način nege. Ob dolgotrajnih težavah je priporočljiv posvet z osebnim zdravnikom ali dermatologom, ki lahko svetuje najprimernejšo nego glede na posameznikovo zdravstveno stanje.
Strokovnjaki poudarjajo, da ni enotnega pravila, ki bi veljalo za vse ljudi. Potrebe po osebni higieni so odvisne od zdravstvenega stanja, življenjskega sloga, telesne aktivnosti in stanja kože. Kljub temu pa raziskave kažejo, da pri številnih starejših odraslih manj pogosto prhanje ne pomeni slabše higiene, temveč lahko prispeva k bolj zdravi koži, večjemu udobju in celo manjšemu tveganju za padce ter poškodbe.
Glavno sporočilo je preprosto: po 65. letu starosti vsakodnevno prhanje ni nujno potrebno za vsakogar. Veliko pomembneje je, da je nega kože prilagojena posamezniku, da se uporabljajo nežna sredstva za umivanje in da se koži po vsakem prhanju zagotovi ustrezna hidracija. Na ta način je mogoče ohraniti dobro osebno higieno, hkrati pa zaščititi občutljivo starajočo se kožo in zmanjšati tveganje za nepotrebne težave.
