Na zadnji strani omare včasih miruje srajca, ki še vedno nosi etiketo, ali večerna obleka, ki je še nikoli ni bila odprta. To oblačilo pooseblja obljubo, “nekega dne si bom privoščila nekaj posebnega”. Če ga obdržite, se ne oklepate žalosti, temveč življenjskega veselja. Naj vas ta predmet navdihne: podajte se na pot, ki so si jo zamislili, drznite si nositi barvo, ki je niso nikoli upali pokazati, sprejmite življenje z enako drznostjo, kot so si jo želeli. To oblačilo nato postane talisman, živahen opomnik, da življenje gre naprej in si zasluži, da ga živimo v polnosti.
Spomin, vtkan v vlakna
Pogosto si predstavljamo, da obrniti list pomeni počistiti skrilavec. Vendar pa korak naprej pomeni tudi učenje drugačnega spominjanja. Ta oblačila, ti majhni koščki blaga, niso prašne relikvije: so mostovi med preteklostjo in prihodnostjo. Nekega dne boste ponovno odprli to omaro in namesto solz se bo pojavil nasmeh. Ker ljubezen v svoji tišini zna skriti tudi najskromnejša vlakna.
