Včasih se najnevarnejše stvari ne začnejo z glasnim pokom, temveč s tihim šepetom, ki ga skoraj preslišimo. Srce redko odpove brez opozorila; veliko pogosteje telo že tedne prej pošilja drobne, čudne, na videz nepovezane signale. Nekdo jih pripiše stresu, drugi slabi prebavi, tretji letom, utrujenosti ali “samo slabemu dnevu”. A prav v teh vsakdanjih izgovorih se lahko skriva resnica, ki je ne smemo spregledati. Znaki, da je srce v nevarnosti, se lahko pojavijo tudi mesec dni pred resnim dogodkom, kot sta srčni infarkt ali akutno popuščanje srca. Težava je v tem, da niso vedno filmsko dramatični: ni nujno, da vas stisne v prsih in da padete na tla. Včasih se začne z zadihanostjo na stopnicah, nenavadno utrujenostjo, pritiskom v želodcu ali nemirom, ki ga ne znate razložiti. In ko človek pozneje pogleda nazaj, pogosto reče: “Telo mi je govorilo, jaz pa ga nisem poslušal.”
Ta članek ni namenjen strašenju, temveč prebujanju pozornosti. Srce je organ, ki dela brez premora, tudi ko spite, se jezite, hitite, žalujete ali sedite pred televizijo. Ko mu zmanjkuje moči, kisika ali prostora za normalno delo, začne pošiljati opozorila. Nekatera so nežna, druga nenavadna, tretja pa tako očitna, da zahtevajo takojšen klic na nujno pomoč.
Najpomembnejše pravilo je preprosto: če imate močno bolečino ali pritisk v prsih, ki traja več kot nekaj minut, se širi v roko, čeljust, hrbet ali ga spremljajo potenje, slabost, omotica ali težko dihanje, ne čakajte. Pokličite 112. Pri srcu je čas pogosto razlika med okrevanjem in tragedijo.
