Za mnoge ljudi je vsakodnevno prhanje že desetletja sinonim za dobro osebno higieno in občutek svežine. Številni so prepričani, da je vsakodnevno umivanje nujno za ohranjanje zdravja, vendar strokovnjaki opozarjajo, da to po 65. letu starosti ni vedno najboljša izbira. S staranjem se namreč spreminjajo lastnosti kože, zato se spreminjajo tudi njene potrebe. Kar je bilo koristno v mlajših letih, lahko pri starejših odraslih povzroči več težav kot koristi.
Dermatologi pojasnjujejo, da koža s staranjem postane tanjša, bolj krhka in manj prožna. Žleze lojnice proizvajajo manj naravnih olj, ki pomagajo ohranjati vlago in tvorijo zaščitno plast na površini kože. Zaradi tega je starajoča se koža bolj nagnjena k izsušitvi, srbenju in draženju. Vsakodnevno prhanje, še posebej z vročo vodo in običajnimi mili, lahko odstrani še tisti tanek sloj naravnih maščob, ki kožo ščiti pred izgubo vlage.
Ko se zaščitna pregrada poškoduje, se lahko pojavijo številne težave. Koža postane hrapava, napeta in občutljiva na dotik, pogosto pa se pojavijo tudi drobne razpoke. Te razpoke lahko omogočijo lažji vdor bakterij, glivic in drugih mikroorganizmov, kar poveča tveganje za okužbe. Pri starejših, katerih imunski sistem pogosto ni več tako učinkovit kot v mlajših letih, lahko že manjše poškodbe kože predstavljajo pomembno zdravstveno tveganje.
Pomembno vlogo pri zaščiti kože ima tudi njen naravni mikrobiom – skupnost koristnih bakterij in drugih mikroorganizmov, ki živijo na njeni površini. Ti mikroorganizmi pomagajo preprečevati razmnoževanje škodljivih bakterij ter podpirajo normalno delovanje kožne pregrade. Prepogosto umivanje, zlasti z antibakterijskimi ali močno odišavljenimi mili, lahko poruši to naravno ravnovesje. Posledično se lahko poveča občutljivost kože, pogosteje pa se pojavijo izpuščaji, vnetja, srbenje ali glivične okužbe.
Strokovnjaki opozarjajo, da občutek »več čistoče« ne pomeni nujno tudi boljšega zdravja kože. Prav nasprotno – pri starejših odraslih lahko pretirano pogosto umivanje oslabi naravno obrambno funkcijo kože in zmanjša njeno sposobnost zadrževanja vlage. Zato vse več dermatologov priporoča bolj nežen pristop k vsakodnevni negi.
Poleg vpliva na kožo ima lahko vsakodnevno prhanje tudi praktične in varnostne posledice. Kopalnice sodijo med najpogostejša mesta, kjer pride do padcev pri starejših odraslih. Mokra in spolzka tla, vstopanje v kad ali prho ter dolgotrajno stanje lahko predstavljajo veliko tveganje, zlasti pri ljudeh z artritisom, zmanjšano mišično močjo ali težavami z ravnotežjem. Vroča voda lahko pri nekaterih povzroči razširitev krvnih žil, kar lahko privede do omotice ali nenadnega padca krvnega tlaka.
Starejši, ki imajo bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen ali jemljejo zdravila za zniževanje krvnega tlaka, so lahko na takšne spremembe še posebej občutljivi. Zaradi tega strokovnjaki svetujejo previdnost pri temperaturi vode in priporočajo uporabo nedrsečih podlog, oprijemal ter po potrebi tudi tuš stolov, ki lahko bistveno zmanjšajo tveganje za poškodbe.
Večina dermatologov in geriatrov se strinja, da za zdrave odrasle, starejše od 65 let, vsakodnevno prhanje običajno ni potrebno. V številnih primerih zadostuje prhanje dva- ali trikrat na teden, saj to omogoča ohranjanje dobre osebne higiene, hkrati pa pomaga zaščititi naravno kožno pregrado. Seveda obstajajo izjeme. Ljudje, ki se močno potijo, so telesno zelo aktivni, imajo inkontinenco ali določena zdravstvena stanja, bodo morda potrebovali pogostejše umivanje po priporočilu zdravnika.
V dneh, ko se oseba ne tušira, je mogoče higieno uspešno vzdrževati tudi na druge načine. Umivanje obraza, rok, pazduh, stopal in intimnih predelov z mlačno vodo ali mehko vlažno krpo, redno menjavanje spodnjega perila in čistih oblačil ter dobra ustna higiena so pogosto povsem dovolj za ohranjanje svežine in preprečevanje širjenja bakterij.
